Bon Voyage: nepozabna Toskana

Toskana je najbrž le zrno peska v čarobnem moazaiku čudovitih italijanskih pokrajin, hkrati pa regija, ki obljublja odlično hrano, vrhunsko vino, naravo, da te kap, in majhna mesteca, v katera se neizbežno zaljubiš. Tudi tokrat sem potovala s turistično agencijo Palma, in sicer na Monte Argentario, tik ob morju in hkrati, kot bi bil sredi puščave, z ogromnimi oleandri v beli, roza in vijola barvi. Spodaj pa turkizno morje.

Pravijo, da je Toskana očarljiva v vsakem letnem času in seveda je temu res tako. Težko pa je nešteti, kaj vse te prevzame, saj te v resnici prevzame prav vsak njen kotiček, predvsem pa gostoljubje in hrana, ki je kar ne nehaš jesti. Bivala sem v hotelu Torre di Cala Piccola, nad čudovitim mestom Porto Santo Stefano in ob njem je Porto San Ercole, kjer najdete najlepše butike in restavracije ter veliko Američanov, ki potujejo čez lužo zato, da bi se osebno prepričali o čarobnosti majhnih mestec. Tukaj je vse, kot bi stopil v razglednico, od barv do divjih rož, od hiš do starinskih napisov na ulici, ki dajejo občutek, da se je čas ustavil. In morda se je. Ozke in vijugaste ceste so neskončno dolge in zdelo se mi je, da lahko voziš v nedogled: čez hribe, po mestih, tik ob morju, ko na gladki in turkizni površini občuduješ super velike jahte in ti je v hipu jasno, kako je Toskana pravzaprav cenjena in zaželena.

>V Firencah, Sieni in Pisi sem že bila, čudovita mesta, nabita s kulturo, a ta kraj je bil povsem dugačen. Porto Santo Stefano je tih in spokojen, kljub temu, da se po ulicah sprehaja veliko ljudi, a se nekako porazgubijo, saj je veliko zanimivega videti in obiskati. Odlične restavracije kar vabijo, da se usedeš in uživaš v razgledu. Podobno je bilo v Orbetellu, ki vsekakor ponuja še več trgovin in lokalov, je živahen in primeren tudi za mlajšo populacijo. Osebno pa menim, da je v Toskani kar dobro bivati v hotelu, ki ti je všeč, ker je čar vsega tudi v tem, da malo ustaviš čas in se ti nikamor ne mudi: dobra hrana, kozarec vina, bazen, ki je tik nad morjem, kar vabijo k počitku in povem vam, da sem uspela prebrati kar nekaj knjig ter prelistati najljubše revije, si napolnila baterije in cenila stvari, ki me obkrožajo ter poskrbijo za mojo lastno srečo. Razmišljala sem, kateri je bil najlepši trenutek dneva in ponovno ugotovila, da je bil zajtrk; težko vam opišem lepoto kraja, kakovost hrane ter občutek, da je vse na svojem mestu, morda so fotografije tiste, ki povedo največ.

Toskana je kraj, ki kar kliče po ponovnem obisku. Italija mi je tako ali drugače zelo blizu in se vedno veselim obiska dežele, ki je tako bogata s kulturo; Torre di Cala Piccola pa je prav gotovo kraj, ki ga bom še obiskala, saj ostaja zelo miren in oddaljen od vsega, kljub temu, da je denimo njegova restavracija svetovno znana in dnevno privablja veliko turistov. Občutek družine, ljubezni in pozornost do najmanjšega detajla poskrbijo, da postane hotel edinstvena izkušnja, balzam za dušo, tako kot skok v Sredozemsko morje, ki je imelo sicer le 17 stopinj, a pravijo, da zna očistiti vse čakre in te popolnoma regenerira. Povem vam, da je nekaj na tem.