Baskija in ljubezen na prvi pogled. In zakaj se bom zagotovo vrnila.

V severni del Španije, natančneje v Baskijo, sem se preprosto zaljubila. Tako zelo, da bi se tja vračala vsako leto. Že tako si dostikrat rečem: če vsaj enkrat na leto ne obiščeš Španije, je to izgubljeno leto. 😊

Na potovanje sem se odpravila brez velikih pričakovanj, domov pa se vrnila polna vtisov in tiste posebne energije, ki jo je težko opisati. Ampak se bom potrudila, da vam jo vsaj malo približam. Baskija je res nekaj posebnega. Zelena pokrajina, mogočna atlantska obala, veličastna mesta in bogata zgodovina. Baski so izjemno ponosni na svojo kulturo, tradicijo in edinstven jezik, kar začutiš na vsakem koraku. In potem je tukaj še kulinarika, ki je zgodba zase. Če radi dobro jeste, ste prišli v pravi del Španije. In zanimivo, če ne bi delala med skoraj samimi »španjeljubci«, se na to potovanje verjetno sploh ne bi odpravila. Danes sem jim za to še kako hvaležna.

Bilbao je mesto z dušo

Že v prvih dneh me je popolnoma osvojil Bilbao, gospodarsko in kulturno središče Baskije. Brez dvoma eno najprivlačnejših mest, kar sem jih obiskala v zadnjih letih. Bilbao je posebno mesto. Sodobna arhitektura, zgodovinske ulice, živahni trgi in odlična gastronomija ustvarjajo vzdušje, ki te hitro potegne vase.

In kje sem začela raziskovanje? Seveda v enem od številnih lokalov. 😊 Na mizi se je hitro znašel tinto de verano, osvežilna španska pijača iz rdečega vina in limonine gazirane pijače, zraven pa seveda pintxosi. Ti majhni prigrizki z najrazličnejšimi dodatki so prava kulinarična umetnost. Priznam, nikakor se jih ne morem naveličati. Prav to mi je v Španiji tako všeč. Dobra hrana, sproščeno druženje in uživanje v trenutku.

Eden od vrhuncev obiska je bil vsekakor znameniti Guggenheimov muzej, ki ga priporočam tudi tistim, ki sicer niste največji ljubitelji umetnosti. Že njegova zunanjost, delo arhitekta Franka Gehryja, je prava umetnina. Nenavadne oblike, bleščeče titanove plošče in pred vhodom še znameniti Puppy, velikanski kuža, prekrit s cvetjem. Odlična izkušnja.

Bilbao je mesto, ki pusti pečat. Zaradi ljudi, kulinarike, arhitekture in predvsem energije, ki jo ima.

Ker sem velika ljubiteljica nogometa, nisem mogla mimo stadiona San Mamés, doma legendarnega kluba Athletic Club Bilbao. Ogled stadiona in muzeja je bil posebno doživetje, najbolj pa me je navdušila filozofija kluba. Zanj tradicionalno igrajo nogometaši, ki prihajajo iz baskovskega okolja ali so se tam nogometno razvijali.

V Bilbau hitro ugotoviš, da španski nogomet ni samo Madrid ali Barcelona. Otroci z žogo na ulicah, pogovori o tekmah v lokalih in navijaška strast na vsakem koraku. Kako ponosni so domačini na svoj klub, mi je pokazal tudi natakar, ki mi je ob obisku lokala podaril zastavico Athletica. Majhna pozornost, ki mi je ostala v lepem spominu.

Guernica, simbol baskovske svobode

Naslednja postojanka je bila Guernica oziroma Gernika, mesto z ganljivo zgodovino in pomemben simbol baskovske identitete. Leta 1937 je mesto med špansko državljansko vojno doživelo tragično bombardiranje nemških in italijanskih letal, ki so podpirala generala Franca. Dogodek je pretresel svet in navdihnil Pabla Picassa, da je ustvaril znamenito protivojno sliko Guernica.

Ob obisku sem imela občutek, kot da se je čas za trenutek ustavil. Še posebej ob znamenitem hrastu Gernike, simbolu baskovske svobode in tradicije, kjer so nekoč prisegali k spoštovanju baskovskih pravic. Tukaj res začutiš, kako močno so Baski povezani s svojo zgodovino.

Gaztelugatxe, prizor iz Igre prestolov

Eden največjih vrhuncev potovanja, ki sem se ga že pred odhodom zelo veselila, je bil San Juan de Gaztelugatxe. In v živo me je še bolj navdušil.

Predstavljajte si skalnat otoček sredi Atlantika, na katerem stoji majhna kapelica. Do nje vodi kamniti most in več kot 200 stopnic. Morda nekoliko spominja na naš Bled, le da vas tukaj namesto mirnega jezera obdajajo mogočni klifi, valovi in neskončna modrina oceana.

Ljubitelji serije Igra prestolov (Game of Thrones) boste kraj zagotovo prepoznali. V sedmi sezoni je namreč predstavljal Dragonstone, domovanje rodbine Targaryen. Prav tukaj so snemali prizore vzpona po stopnicah, mogočni grad pa so pozneje dodali z računalniškimi učinki.

Razgledi so neverjetni. To je eden tistih krajev, kjer bi lahko samo sedela, opazovala ocean in pozabila na čas.

Na vrhu vas pričaka še kapelica, s katero je povezana zanimiva legenda. Pravijo, da morate trikrat pozvoniti na zvon in si zaželeti željo. Ali sem pozvonila? Seveda. 😊

La Rioja – med vinogradi in arhitekturnimi presežki

Iz zelene Baskije smo se odpravili v notranjost Španije, kjer nas je pričakala povsem drugačna pokrajina. Najprej smo obiskali Burgos, zgodovinsko mesto na znameniti Jakobovi poti, ki slovi po veličastni gotski katedrali, eni najlepših v Španiji. Tukaj sem si privoščila tudi enega najboljših sendvičev s španskim pršutom (jamón), kar sem jih kdaj jedla. Preprosto, a res dobro. 😊

Pot smo nadaljevali v La Riojo, eno najbolj znanih španskih vinskih pokrajin. Med vinogradi nas je pričakal pravi arhitekturni biser, znameniti hotel Marqués de Riscal ob istoimenski vinski kleti, ki ga je zasnoval Frank Gehry. Da, isti arhitekt kot Guggenheimov muzej v Bilbau. Njegova nenavadna valovita podoba sredi vinogradov je res nekaj posebnega.

La Rioja me je očarala s svojo slikovito pokrajino in umirjenim vzdušjem. In seveda ne morem mimo vina. Vina iz La Rioje so svetovno znana in zelo cenjena. Pa tudi odlična, kar lahko potrdim iz prve roke. 😊

Santander, elegantno obmorsko mesto Kantabrije

Pot nas je popeljala tudi v sosednjo pokrajino Kantabrija, kjer me je prijetno presenetil Santander, pravo obmorsko mesto z elegantnimi palačami, širokimi promenadami in čudovitimi plažami.

V Santanderju sem preživela tri dni in velik del časa uživala na dolgih peščenih plažah. Še posebej mi je ostalo v spominu, kako so na mivki nogomet igrali mladi in stari. Očitno v Španiji res ne gre brez nogometne žoge in druženja. 😊

Santander ima povsem drugačen značaj kot Bilbao. Tukaj se življenje vrti okoli morja. Posebej izstopa palača Magdalena, nekdanja poletna rezidenca španske kraljeve družine, ki stoji na polotoku s pogledom na Atlantik.

Med raziskovanjem Kantabrije smo obiskali tudi Altamiro, ki je znana po prazgodovinskih jamskih poslikavah. Neverjetno je pomisliti, da so ljudje že pred več kot 14.000 leti na jamske stene risali bizone, konje in druge živali. Se še spomnite, ko smo se o Altamiri učili pri zgodovini?

Santander mi je ostal v res lepem spominu. Morski zrak, elegantna arhitektura, dolge peščene plaže in tisti prijeten občutek, da se nikamor ne mudi. Obisk vsekakor priporočam.

San Sebastián, mesto, ki je ukradlo moje srce

In potem je prišel San Sebastián. Moje najljubše mesto na celotnem potovanju, kjer bi lahko brez težav živela. Očarala me je kombinacija čudovitih plaž, zanimive arhitekture, živahnih ulic in sproščenega vzdušja.

Posebej izstopa znamenita plaža La Concha, ena najlepših mestnih plaž v Evropi. Svoj čar ima tudi staro mestno jedro Parte Vieja, kjer se vrstijo bari z odličnimi pintxosi. Nič čudnega, da San Sebastián velja za eno največjih kulinaričnih prestolnic Evrope. In ker brez nogometa pri meni očitno ne gre, seveda nisem mogla mimo stadiona Anoeta (Reale Arena), kjer domuje Real Sociedad.

A bolj kot posamezne znamenitosti mi je v spominu ostal občutek, ki ga imaš v tem mestu. Preprosto uživaš, raziskuješ in pozabiš na čas.

In nekaj vam povem. Sem se zagotovo še vrnem.

ŠPANIJA skozi moje oči

• Španija ima 17 avtonomnih skupnosti, vsaka pa se ponaša s svojo identiteto, tradicijo in kulinariko. Prav ta raznolikost je eden od razlogov, zakaj me Španija vedno znova navduši.
• Hrana je skoraj sveti obred. Pintxosi, dolga kosila, druženje ob kozarcu vina in uživanje brez hitenja. To je Španija, ki jo obožujem.
• Baskija je zgodba zase. Njena kultura, jezik, ljudje in pokrajina so me tako navdušili, da se bom zagotovo vrnila.

• Pintxosi so moja šibka točka. Trije, ki bi jih priporočila? Gilda z olivo, inčunom in papriko, pintxo s kozjim sirom ter tisti z jamónom.
• Vino in jamón sta obvezna. Vina Rioja so svetovno znana, španski pršut pa je bil skoraj vsak dan na mojem jedilniku. In prav nič se ga nisem naveličala. 😊
• Nogomet je povsod. Na stadionih, ulicah, v lokalih in celo na peščenih plažah. Igrajo ga mladi in stari, navijaška strast pa je res nalezljiva.
• Nekaj španščine pride še kako prav. Angleščina ni povsod samoumevna, zato priporočam, da se pred odhodom naučite vsaj »hola, gracias, por favor in la cuenta, por favor«.

Nena Kraševec, Palma