365 dni poletja v Egiptu

Še preden se kot otroci zavedamo Egipta, nekje slišimo, da je v Afriki Nil, reka vseh rek. In potem se učimo o Starem Egiptu, o čaščenju faraonov, gradnji piramid in namakanju polj. Egipt je ena prvih eksotik, na katero pomislimo v življenju. Ko znanci in prijatelji iz prve roke povejo še to, da je mogoče v Rdečem morju celo zimo plavati in pod vodo gledati pisane ribe kot iz Disneyevih filmov Nemo in Dori, se počitnicam v Egiptu ali križarjenju po Nilu skoraj ni več mogoče upreti.

Slovence že dolgo vleče v Egipt, zaradi sonca, neponovljive zgodovine in gostoljubja domačinov. Takoj ko se začne letalo spuščati, se pomirimo ob pogledu na toplo peščeno barvo sipin, ki se izmenjujejo z naselji istih puščavskih barv in sinje modrim morjem. Navduši nas gostoljubje domačinov. Ko vidijo, od kod smo, iz rokava stresejo kakšno našo besedo, saj se jim poznajo tisočletja na križišču največjih trgovskih poti. Če izvejo, da imamo rojstni dan, znajo presenetiti tako, da spečejo torto, zaplešejo, zapojejo in celo restavracijo ali hotel spravijo na noge, da praznuje zraven.

Na deželo ob Nilu v Sloveniji nismo pozabili niti pred slabim desetletjem, ko so se Egipčani znašli v primežu notranje političnih nasprotij. Oddahnili smo si, ko je na ulicah Kaira spet zavladal optimizem. V zadnjih dveh letih se je Egipt turistično prerodil, se dvignil iz sence in zasijal kot skarabej, egiptovski talisman in hrošč, ki so ga zaradi njegove vztrajnosti in sposobnosti preobrazbe občudovali že Stari Egipčani, danes pa ga najdemo na vseh egiptovskih tržnicah nakita in spominkov.

Dežela ob Nilu zdaj spet preskakuje stopničke visoko na lestvici turistične priljubljenosti po vsem svetu. Turistična agencija Palma (www.palma.si) je bila prva večja slovenska agencija, ki je že pred 15 leti odprla pravo počitniško ambasado s svojimi slovenskimi predstavniki in vodniki ob Rdečem morju. Palmovci so Egipt približali Slovencem z rednimi poleti iz Ljubljane v Hurgado skozi vse leto.

»Prvič sem v Egipt potovala pred več kot tremi desetletji. Pričakovanja so bila velika. Ampak piramide so bile v živo še veličastnejše, Nil še mogočnejši, njegovi bregovi še bolj zeleni in Egipčani še prijaznejši. Ko smo Palmovci začeli uresničevati sanje, da čudežno deželo ob Nilu in Rdečem morju približamo Slovencem, smo vedeli, da nas čaka veliko dela in da moramo našim gostom pomagati premostiti mnoge kulturne razlike. A takoj ko so poletela prva letala in so se vrnili prvi navdušeni gostje, ni bilo dvoma. Vedeli smo, da bo Egipt postal naša uspešnica in stalnica. Egipčani se zadnja leta zaradi vsega, kar se jim je vmes zgodilo, še bolj trudijo za zadovoljstvo, prenovili so veliko hotelov, nenehno izboljšujejo ponudbo in kakovost. Gostje to cenijo in tako je Egipt še vedno destinacija z največjim številom povratnikov. Nekateri se celo dvakrat v letu vračajo na počitnice ob Rdečem morju, na kar smo zelo ponosni skupaj z našimi zvestimi lokalnimi partnerji in Palmino stalno slovensko ekipo, ki skrbi za udobje v Egiptu«, pripoveduje Leni Petek Rovšnik, direktorica potovanj in počitnic pri Palmi.

Na počitnice ali na križarjenje po Nilu? Oboje! Počitnice ob Rdečem morju so pozimi kot zdravilo, ki pregreje telo in nam povrne energijo. Voda ima celo leto prijetno kopalno temperaturo, tudi v zimskih mesecih do 25 stopinj. Svetla, ponekod skoraj bela mivka je čez dan kot topla odeja, v katero se pogrezajo stopala. Že z masko in dihalko je mogoče nekaj metrov od obale uživati v pisanem podvodnem svetu koralnih grebenov in rib. Več kot 1200 vrst živih bitij je doma v Rdečem morju.

Še vedno je skrivnost, zakaj ima Rdeče morje takšno ime. Po eni razlagi naj bi bila z imenom povezana barva žarečih podvodnih alg, po drugi gorska veriga, ki jo lahko vidite s plaže, spet tretja pravi, da je Egipt pred davnimi časi veljal za rdeči del sveta in Mediterana. Eno je vsekakor res. Gre za magnet, ki nas privlači. Ko enkrat doživimo sončni zahod, medtem ko lebdimo v zdravilno slanem Rdečem morju, si ga ne moremo izbiti iz glave. Tako kot ne razgleda na bela jadra feluk, tradicionalnih plovil, ki ob sončnem zahodu kot jata napolnijo reko Nil pri Assuanu v Zgornjem Egiptu, v bližini najslavnejših templjev starega sveta.

Na križarjenje po Nilu je treba vsaj enkrat v življenju, da v živo vsrkamo podobe in predstave, ki jih poznamo iz zgodovine. Kar 31 dinastij faraonov ali božjih namestnikov na zemlji se je zvrstilo od začetka tretjega tisočletja pred našim štetjem do obdobja ptolemajske dinastije, ki ji je pripadala tudi Kleopatra. Palmini slovenski vodniki skupaj z lokalnimi poznavalci arheologije in zgodovine odstirajo plast za plastjo te dediščine. Zlate maske, visoke obrvi in ličila na vekah, simetrične črne frizure, dolge obleke, obred tehtanja duš, vse to nosimo v spominu iz slik, ki smo jih videli. Kako je Stari Egipt videti danes in v živo? Večina priznava, da je še veličastnejši.

Od Abu Simbla do Luksorja in Karnaka na elegantnih rečnih ladjah z udobnimi kabinami in ob kulinaričnem razvajanju, petju in plesu Egipčanov doživimo Novo kraljestvo, zlato obdobje najslavnejših faraonov 18. -20. dinastije. Pred našimi očmi se zvrstijo Ramzes II. in njegov sončni tempelj, ki so ga v celoti prestavili 65 m višje, da ga ne bi zalile narasle vode Nila, Tutankamon, in njegova grobnica v Dolini Kraljev, kjer so faraone pokopavali kar 500 let, ali najveličastnejši tempeljski muzej sveta na prostem z Luksorskim in Karnaškim templjem, kjer so se odvijali najsvetejši obredi in kjer je Homer doživel mesto stoterih vhodov.

Nil je ena redkih rek na svetu, ki teče od juga proti severu. S pomočjo njegovega toka, ki še danes napaja življenje sredi puščave, so si Stari Egipčani razlagali vse, tudi zvezde. Za posladek pridemo do delte Nila, ki je velika skoraj tako kot cela Slovenija. Tu nas čakajo piramide, prvi veliki gradbeni čudež človeštva, ki iz Kaira, prestolnice Afrike, deluje kot večno gledališče zgodovine sredi puščave. Egipt je budilka in pravljica za lahko noč hkrati, kot pravijo Egipčani v aktualni turistični kampanji, ki navdušuje svet.