MADEIRA – Popotniški zapis naše gostje Mojce

O potovanju na kratko

Pred iztekom oktobra, ko nas je na domačih tleh že pošteno oplazila jesen (dež, nizke temperature), sva si za izbrala otok Madeira po agencijskem programu agencije Palma. V koronskih časih, ko vsaka država sprejema svoje preventivne ukrepe in pravila, je praktično potovati brezskrbno in pod organizacijo drugih.



Program agencije Palma je bil odlično zastavljen (ravno prav vsega, zelo raznoliko, in tudi kar nekaj časa za prosto pohajkovanje naokrogi), izbran Hotel Four Views Monumental Lido 4* v kraju Funchal pa prav tako. Hotel je precej velik, tik ob obali (vendar ne z direktim dostopom do morja), sobe so sicer manjše, s svojim balkonom, zajtrki samopostrežni in s precej široko ponudbo, zunaj bazen … skratka več kot solidno.

V isti zgradbi in tudi preko ceste se nahaja kar nekaj restavracij, zato je bila odločitev za nočitev z zajtrkom odlična, saj se splača ob večerih okušati lokalno hrano v restavracijah. Posebej na pohvalim MadMarket Restaurante, ki se po ocenah uvršča visoko na Trip Advisor (Traveler´s Choice 2021).



O otoku Madeira

Za Madeiro pravijo, da je otok večne pomladi. Otok, kjer se je rodil, odrašča in kalil svoje nogometne veščine Christiano Ronaldo. Portugalci so Madeiro odkrili šele pred 600 leti. 70% tega kar imajo sedaj na otoku (ceste, tuneli, objekti…) je bilo zgrajeno šele po letu 1976. Velja za avtonomno regijo, oz. je avtonomna postala leta 1974, ko je bila portugalska revolucija. Ime Madeira izhaja iz besede “les”, saj je bilo to prvo in edino, kar so lahko videli ob odkritju otoka. Geografsko je zelo raznolika in predvsem hribovita, zato zavidam vsem domačinom, ki se vozijo po vseh teh strmih, ozkih in vijugastih cestah.



Otok je ena sama narava, 48% otoka je poraslega z gozdom, za premagovanje hribovitih področij pa so zgradili 88 km cest, ki vodijo preko tunelov. Poleti se soočajo s kar nekaj požari sonce, veter), zato se zelo trudijo ohranjati naravo (namakanje, pogozdovanje). Na otoku sicer govorijo portugalsko, vendar jih na celini pravzaprav ne razumejo prav dobro, saj imajo na otoku posebno narečje oz. različico jezika. Nad glavnim mestom Funchal se dviga hrib Monte (1000m), kjer menda živijo premožnejši, nekaj vil pa so seveda pokupili tudi slavne osebe, ki se sem zatečejo na oddih.

Vremenska napoved (AccuWeather) je sicer za naš čas potovanja napovedovala dež za prve tri dni, vendar ni bilo nič iz tega. Tamkaj kupljen dežnik je ostal zaprt do zadnjega dneva. Dež na otoku je lahko bodisi nežno pršenje bodisi pošteni dežni nalivi. Sicer velja, da je vreme tu prava loterija, deževja med letom kar nekaj. Povprečna letna količina padavin na otoku Madeira je večja na severni obali kot na južni obali in narašča z nadmorsko višino, letno pa pade tudi do 3000 mm dežja. Vode je na otoku obilno, dokaz temu pa je bogata vegetacija. Narava nori v rasti in cvetenju in najde prostor prav povsod, tudi med betonskimi razpokami in na kablih. Oktobra sem pričakovala večinoma zeleno, pa vendar je na pragu novembra povsod še veliko cvetočega rastlinja in grmovnic, čeprav so nekatere že opazno prešle obdobje bujnega cvetenja.



Večna pomlad torej. Madeira je narava. Je turizem. So prijazni ljudje. In tu je zares občutiti pravo skrb za naravo in trajnostno naravnanost. Sicer me malo žalosti, da je otok kar precej pozidan. Nepremičninski posli očitno kar dobro cvetijo, saj se še kar gradi in prodaja.



O hrani in pijači ne bi izgubljala preveč besed. Skoraj povsod, kjer sva jedla, je bilo okusno. Omembe vredna je seveda otoška pijača “poncho”. Vodička nam je zaupala recept. Ker je pijača stvar kreativnosti in različnih preferenc (koliko sadja, koliko alkoholnega deleža), si jo lahko vsak zameša po svoje.