Mehika, potomka azteške in majevske kulture – 1. del

Naša popotnica Gabriela Zver svoje vtise najraje prelije v besede. Njeno pisanje je prava poezija, ki nas v hipu popelje v deželo, kot jo je doživela na našem vodenem potovanju. Prisrčno vabljeni k branju.

Vedno sem si želela ogledati deželo, ki je drugačna, eksotična, z bogato zgodovino. Zaradi svoje službe, ki mi ne omogoča nobene fleksibilnosti pri izbiri terminov za potovanja, sem nekega dne ugotovila, da je očitno nikoli ne bom videla, če se ne bom znašla kako drugače. Odhodov poleti za Mehiko ni bilo … Dobro, potem pa pojdimo pozimi, med božično-novoletnimi počitnicami. Na spletu sem zasledila, da je to najboljši možen čas, saj takrat že mine deževno obdobje, poleg tega so prav takrat v vročih delih Mehike temperature znosne. Potovanje je za mano in te informacije lahko le potrdim. V krajih z majevskimi piramidami, kjer smo imeli do 30 stopinj, smo že jamrali, kako je vroče in smo ves čas iskali senco. Vsi smo pomislili na poletno vročino in si rekli, huh, poleti mora biti tu nevzdržno! Naše potovanje je trajalo 12 dni, od božičnega večera do 4. januarja. Ničesar nismo pogrešali, čeprav sem v 12 dneh imela priliko samo enkrat, da sem stopila v trgovino naše vrste, pa še takrat sem kupila samo nekaj nujnih malenkosti za preživetje. To je bilo dovolj. Ne bom predstavljala naše poti po dnevih, temveč po določeni temi ali izkušnji.

Glavno mesto Mehike na skoraj 2.300 m višine

Glavno mesto Ciudad de Mexico sem si pred potovanjem predstavljala, da je ogromno in da se razprostira v širino. Saj tako tudi je, ampak nisem vedela, da leži na nadmorski višini 2300 m (približno enako kot Arequipa v Peruju) in da celo polovica države leži na 1500 metrih višine. Ima 21 milijonov prebivalcev, ki živijo v neskončnih skromnih naseljih in seriji nedokončanih hišk, barak, bivalnih prostorov vseh vrst, govorimo o »slamu«. V mestu seveda stojijo lepe elegantne stavbe, nekih stolpnic pa ne boste videli, saj se mesto zaradi mehkih tal ugreza, poleg tega gre za potresno področje.

O tekili

Šli smo tudi na pokušino tekile, steklo je 7 vzorcev, najbolj všeč mi je bila zelena tekila in tekila s kavo. In kako se jo pije? Izvedeli smo, da je pitje tekile z lizanjem soli in užitjem limoninega soka predstava za turiste, Mehičani vzamejo kozarček in ga preprosto zvrnejo, brez neke predstave, tako kot mi.

Hiša Fride Kahlo

V Ciudadu de Mexicu lahko obiščete rojstno hišo Fride Kahlo, ki je meni pomenila enega od vrhuncev potovanja. Casa Azul, modra hiša, je čisto zares kričeče modra. Obiščite spletno stran muzeja, torej hiše. Prečudovita hiša s prečudovitim dvoriščem, vrtom, cvetlicami. Zunanjost je kričeča, notranjost deloma, slikarski atelje Fride Kahlo v naravnih barvah, z velikimi okni, torej z veliko svetlobe. Hiša odraža to, kar je bila Frida, njeno energijo, in kar je doživela, Fridino življenje v malem. Vsekakor je lepo videti njene pripomočke za slikanje, umetniški atelje, prav tako postelje (več jih je), v katerih je bila žal prisiljena preležati precej časa zaradi poškodbe ali zaradi katere od bolezni. Kot vemo, je v postelji tudi slikala. Obiskovalca lahko očarajo rešitve, ki so bile vezane na posteljo, ležanje in ustvarjanje Fride, saj so postelje opremljene s prelepimi poslikavami, zbirko metuljev, z zrcalom in še čim.

Vrtovi Xochimilco in mariachi ter hvaležnost

Nisem vedela, ko sem bila v plavajočih vrtovih Xochimilco, kar je prav tako svojevrstna izkušnja, da je del teh vrtov tudi Otok lutk, kjer menda precej straši. Če to odmislimo, je vožnja po kanalih Xochimilca prav zabavna turistična atrakcija. Turiste prevažajo v posebnih čolnih domačini in jim med vožnjo poskušajo s svojih čolnov prodati spominke, različne predmete, pijačo, hrano in tudi storitve. Mi smo povabili mladega fanta, da nam je prodal nekaj piv in margarit (koktajlov), privoščili pa smo si tudi nastop mariačev, ki so sestopili na naš čoln in odpeli dve pesmi.

Južno od glavnega mesta tega več nisem opažala, v glavnem mestu in okolici pa zaporedoma, zato mi je padlo v oči: ljudje so se po tem, če si kaj pri njih kupil ali jim plačal za storitev, prekrižali in se zahvalili nebu. Najprej nisem vedela, kaj naj s to informacijo, potem pa sem opazila vzorec in moram reči, da se mi je zdelo lepo. Lepo je, da so hvaležni in upajo hvaležnost tudi javno izraziti, mogoče bi morali to storiti vsi, saj bi s tem drug drugega opomnili, da ni vse samoumevno, kar si lahko kupimo, privoščimo ali da smo zdravi.

Božič v Mehiki

Nič ni bolj zabavno, kot doživeti božič v Mehiki. Zakaj? Ker so Mehičani tako simpatični v tem praznovanju. Nič snega, nič ledu, zvečer se shladi, pa ne zato, ker je zima, ampak ker smo bili pogosto nad 2000 metri. Proti jugu in na Jukatanu, ki je skoraj ena sama ravnina, je zvečer dovolj samo jopica. Kljub temu imajo vsi Mehičani za božič oblečene tako imenovane grde puloverje, ki jih obožuje ves svet. Tako lahko občudujete na vseh teh puloverjih snežake, Božička, jelenčke, Rudija, sani, jelke, božične okraske, kolačke, skodelice. Mesta so okrašena tako, kot da bi bil v božičnih mestih po Evropi. Vzdušje je prijetno. Potem pa se zaveš, da si v Mehiki, saj so ljudje seveda po videzu drugačni, zagledaš pa še vrače. Vrače? Da. Da bo to, kar prosimo za božič, bolj držalo, se domačini poslužujejo še starega zdravljenja in vraž. Vrač vas lahko očisti negativne energije, odpravi uroke, vas zaščiti. No, ne gre podcenjevati takih stvari. 😊

Piramide, templji in mesta Aztekov in Majev

Azteška prestolnica

Na področju nekdanje azteške prestolnice Teotihuacana si lahko ogledamo piramidi: Sonca in Meseca ter tempelj Pernate kače.

Prav tako ima na obiskovalca tega kompleksa poseben učinek tudi Avenija mrtvih, po kateri so Azteki vodili ujetnike in jih žrtvovali božanstvom. Ko hodiš od piramide Sonca po Cesti mrtvih, hodiš dejansko proti piramidi Lune.

Tenochtitlan – Nastal je iz dveh mest in na majhnem otoku sredi jezera Texcoco, prepredena pa je bila z neskončnim številom kanalov. Seveda vse te vode danes ni več, gledamo lahko puščavo. Mesto je nekoč veljalo za eno največjih na svetu. In na tem območju danes leži glavno mesto Mehike. Arheološki ostanki Tenochtitlana so ostali tudi v samem osrčju glavnega mesta Ciudad de Mexico. Ostalo bi jih še več, če jih ne bi novi prebivalci, osvajalci načrtno uničevali ali odstranjevali, saj je mesto nastalo na ruševinah tega velikega azteškega mesta. Na spodnji sliki vidimo del ohranjenega arheološkega najdišča, ki leži neposredno ob glavnem trgu današnjega glavnega mesta.

Olmeki in Tolteki

Azteki so imeli Olmeke in Tolteke za svoje prednike, najde se še nekaj areholoških najdišč, piramid, glav v obliki kamnitih kipov. Olmeki so bili starejši, živeli so pred našim štetjem (14.–4. stol. pr. n. št.), njihova zapuščina so prav tako velike kamnite glave, te so bolj okrogle, ena glava lahko tehta tudi 20 ton, tolteške so bolj podolgovate, z vratovi ali z delom trupa.

Majevska civilizacija in njena pomembna mesta

Kabah

Leta 1996 je bil skupaj z Uxmalom, Sayilom in Labno vključen na Unescov seznam svetovne dediščine. Leži na zahodu Jukanatana. Južno od Uxmala in velja za drugo največjo skupino ruševin v pokrajini Puuc. Včasih se nam zdi, da so aztežke in majevske piramide izkopane in na voljo obiskovalcem že desetletja ali celo stoletje, pa sploh ni tako. Starodavo mesto z vsemi palačami so odkrili pred 80 leti, vendar šele zadnjih 20, 30 let jih lahko občudujemo v večji meri in nekatere šele sedaj odkrivajo in izkopavajo ter pripravljajo za oglede.

Majevsko mesto Palenque se nahaja v državi Chiapas. Izkopan je šele del mesta, velik del šele čaka na izkopavanje in preučevanje.

»Do leta 2005 so namreč odkrili območje velikosti do 2,5 km², vendar ocenjujejo, da je to manj kot 10 % celotne površine mesta, tako da več kot tisoč objektov še vedno zajetih v džungli.«

Ko smo hodili od vhoda parka proti prvim piramidam, si res lahko začutil, kaj je pragozd. Čudovito je bilo opazovati divje rastje, lijane, ki jih poznaš le iz filmov. Od dežja in tudi sicer od vlage vse drsi, zato moraš pozabiti med hojo po vseh stopnicah.

Tudi med našim obiskom nas je zalival tipičen dež tropskega gozda, ki se potem vedno ustavi in naenkrat posije sonce. Naslednji naliv ali prš se lahko pojavi spet nepričakovano, ko so ugodne razmere. Skratka po naravi sami vidiš, kaj je džungla, kako hitro lahko zakrije človekova dela, tudi ogromne piramide. Menda je potrebno odstranjevati zaraščanje z arheoloških najdb vsakih 2, 3 mesece.

Mehiška džungla, tropski gozd, se razteza na 64 milijonih hektarjev.

V Franciji rojen mehiški arheolog Alberto Ruz Lhuillier je svoje življenje in delo posvetil raziskovanju majevske kulture. V kraju Paleque je prav on našel grobnico majevskega vladarja Pakala. Njegova želja je bila, da bi bil zakopan poleg te grobnice.

Uxmal – starodavno mesto, kjer je živeli približni 15.000 ljudi. Po letu 1000 so ga zavzeli Tolteki. Leži v države Campeche, na zahodu Jukatana.

Chichen Itza ali če zapišemo dobesedno po slovensko “čičen ica” pomeni pa: »pri ustju vodnjaka rodu Itzá«. Svoj vrhunec je doživljala v letih med 900 in 1050, ko smo Slovenci dobili Brižinske spomenike. Mesto ni nikoli čisto izumrlo, je pa izgubilo veliko prebivalcev, kar je bila posledica suše. Čeprav so veliko žrtvovali, bogovi očitno niso uslišali prošenj. Počasi je zamiralo, a mesto ni bilo povsem zaraščeno, kot ostala najdišča. Odkrivali in čistili so ga pred več kot 100 leti.

Najbolj znana je Kukulkanova piramida, ki ima 365 stopnic, za vsak dan v letu po eno in ko sonce zahaja, se ta senca kače premika po stopnicah in se na koncu združi s kačjo glavo ob vznožju velikega stopnišča, pričara nam iluzijo prave kače. V bližini piramide je tudi cenota, v kateri so arheologi pred 100 leti lahko našli precej človeških ostankov, zlata, žada.