Palmina predstavnica Urška o svojih doživetjih na otoku Tenerife

Teden dni po vrnitvi domov je minil hitro in pod močnimi vtisi počitnic in potovanja, ki je bilo tokrat doživeto drugače. Predvsem mnogo bolj intenzivno, kot bi verjetno bilo v časih pred korono.

Letalo nas je bilo tokrat polno takih, ki smo bili bolj kot počivanja in nabiranja novih moči, željni odkrivanja novih kotičkov, v prijetni subtropsko oceanski klimi, kjer se je tudi v zimskih mesecih mogoče nastaviti soncu in celo kopati. Priznati moram, da si nas je velika večina tokrat enako kot doživetij, ki jih ponuja narava otoka, obetala od obiska otoka tudi tistih »malih« stvari, ki so bile včasih del našega vsakdana, danes pa o njih z nostalgijo in naraščajočo se željo samo sanjamo. Govorim o sladoledu na terasi slaščičarne, pa o večerji, ki jo lahko pojemo v restavraciji medtem ko občudujemo sončni zahod in klepetamo v nam dragi družbi, o jutranji kavi, ki jo lahko popijemo v kavarni in ne zgolj v “lončkih za seboj”, pa o kozarcu vina v vinoteki po deveti uri zvečer. O otroškem smehu, ki prihaja iz bazena, o trgovinah in nakupih, za katere ni potrebno čakati v dolgih vrstah.

Verjetno nas je večina tokrat na počitnice odšla tudi zato, da bi se lahko vsaj za kratek čas, v prijetni klimi in okolju naužili vsega tistega, česar nam manjka doma. Z veliko mero gotovosti si upam zapisati, da nam je bila na letu vsem skupna ena želja – da bi ponovno lahko uživali počitniški “joie de vivre” tako kot včasih. In smo ga!

Po skoraj štirih mesecih smo v zadnjih dneh februarja naposled dobili zalet in krila ter poleteli – čarterski let nas je direktno z brniškega letališča popeljal na čudoviti otok Tenerifo. Pred prihodom na otok si morda marsikdo (od tistih, ki so tja potovali prvič), razen prijetnih, za nas skoraj poletnih temperatur in počitniškega vzdušja, niti ni obetal kaj dosti drugega.

»Tenerifa je poznana kot otok večne pomladi, zaradi vselej prijetnih temperatur, številni pa jo poleg Azorov uvrščajo med t.i. evropske Havaje, kar napove, da gre za vulkansko področje in čudovito floro.«

Navkljub poznavanju (vsaj) teh dveh dejstev pa človek verjetno ne pričakuje vseh lepot in mogočnosti, ki jih otok skriva v takem obsegu, že le streljaj od hotelskih področij. Zato ne bodite presenečeni, če se vam ob odkrivanju otoka zgodi ljubezen na prvi pogled in boste v prihodnosti med tistimi, ki se na otok zaradi njegovih lepot vračajo že osmič, devetič, desetič, … Tenerifa ima vse adute in atribute, da človeka zadane.

Otok meri 2.034 km2 (Slovenija za primerjavo 20.273 km2) in je v takem obsegu ravno prav velik, da ga lahko najprej »preletite« in nato odkrivate do potankosti. Na potepu po Tenerifi hitro vzbudijo pozornost številna drevesa papaje, limon, kavovcev, palm, nasadi banan, pa avokado, aloe vera, ricinus, strelicije, fikusi, … In med njimi za otok najpomembnejše, znamenito zmajevo drevo Drago, ki je ponos otoka in skriva kar nekaj zanimivih zgodb. Če ste med tistimi, ki vedno radi poskusite lokalne specialitete, potem vam ne sme uiti šilce likerja, ki ga na otoku delajo iz »krvavih solz« tega drevesa in zraven poskusiti katerega izmed odličnih namazov, ki jih pripravljajo na otoku. Tisti najboljši so zagotovo namaz iz aloje vere, pa bananin namaz, papajin namaz in pekoči paradižnikov namaz.

»Kot zanimivost naj povem, da imajo na Kanarskih otokih ogromno krompirja – kar štirideset vrst poznajo in Tenerifa se lahko pohvali z najstarejšo vrsto krompirja v Evropi.«

Zmajevo drevo, katerega odlikuje njegova tisočletna starost, boste našli v vasici Icod, katera se nahaja v bližini nekoč glavnega mesta otoka, Garachica. Danes je glavno mesto otoka Santa Cruz, velja pa Garachico še vedno za enega otoških biserov, zaradi naravnih zalivov ter očarljivih kolonialnih stavb. Če je v vas vsaj malo romantične duše, pojdite in se »izgubite« med ulicami tega nekoč tudi glavnega pristaniškega mesta ter popijte kozarec vina, ob tapasih na glavnem mestnem trgu. Če boste imeli srečo, tako kot smo jo imeli mi, vas bo ob tem spremljala še glasba iz glasbene šole, ki je locirana tik ob glavnem trgu. Ravno taka mala doživetja so tista, ki delajo naše izkušnje velike in nepozabne.

Da je otok poseben, priča tudi dejstvo, da je na njem kar nekaj endemičnih živalskih in rastlinskih vrst. Ena izmed njih je Kanarski bor. Ko se boste odpravili v sredino otoka, kjer se nahaja tudi najvišji vrh Španije (3718 m), ki je hkrati ognjenik, jih boste zagotovo uzrli. Teide in kratersko področje je nekaj, kar si morate ogledati. Tudi zato, ker spominja na mesečevo pokrajino in je bilo predmet številnih snemanj in filmskih prizorov. Ja, Tenerifa je tako fotogenična, da jo ljubi tudi Hollywood. Če je fotografiranje vaša strast, boste na tem otoku zagotovo našli košček raja na Zemlji zase in vaš objektiv. Za nepozabne prizore na otoku poskrbijo tudi orjaški klifi (Los Gigantes) pod katerimi se skrivajo čudoviti zalivi in plaže.

»Otok je poln lepih, peščenih in urejenih plaž. V tem času pa so zelo prijetni tudi dolgi sprehodi ob obali po lično urejenih sprehajalnih poteh. »

Če ste na počitnicah radi športno aktivni, potem je Tenerifa prava izbira, saj se boste tu lahko naužili dolgih sprehodov, teka, kolesarjenja, surfanja in pohodništva. Ljubitelji narave, športa, romantike, nakupovanja, slikanja, odkrivanja, uživanja, gurmana, … za vse vas je otok »the place to be« oz. destinacija, kamor velja odpotovati.

Ob koncu se mi zdi pomembno omeniti še dve točki, ki ju nikakor ne smete izpustiti, ko se boste potepali po otoku.

Los Cristianos, nekoč ribiška vasica, kjer je še vedno, kljub razvijajočem se turizmu, moč občutiti lokalni utrip življenja domačinov. Če se radi infiltrirate v njihovo življenje, bosta jutranja kava in rogljiček, ob klepetu z domačinom, tam zagotovo prava izbira za vas. Tudi severni del otoka vam lahko ponudi take pristne, srčne prizore in doživetja.

In katera je meni najlepša in najljubša točka na otoku? Vasica Masca. Če bi zmešali Havaje s kančkom Karibov, jim dodali aromo Nove Zelandije in šarm Španije, potem je tu ta čarobna vasica v višavah otoka s pogledom na morje. Ni lepšega, kot uživati v vaški gostilni ob lokalnih dobrotah ter poslušati piš vetra. Nujno vzemite s seboj kako jopico in si vzemite veliko časa, saj vas bo spokojnost tega kraja zagotovo prevzela. Pogledi, ki se odpirajo od tu, so neopisljivi! In veste kaj? V vasici, ki je bila nekoč polna turistov boste zaradi »korona časov« lahko uživali, kot da je skoraj čisto vaša, saj boste težko srečali kaj več kot le nekaj deset turistov z vami vred!

Ko gre za Tenerifo je resnično težko strniti toliko lepih vtisov in »wow« učinkov v krajši zapis, saj gre za izrazito slikovito in vsebinsko bogato destinacijo. Vse napisano naj velja zgolj kot iztočnica za tiste, ki vas otok zanima in ga boste obiskali v prihodnosti, poleg tega pa bi želeli doživeti nekaj novega in posebnega, ter ne samo poležavati na plaži in brezmejno nakupovati (ne pozabimo da so Kanarski otoki poznani kot nakupovalni paradiž, zaradi svojega posebnega davčnega statusa). Dasiravno so tudi taki dnevi, ko uživamo v lepem okolju, srkamo sangrijo, uživamo v španskih tapasih ter si kupimo kaj lepega za dušo vedno in več kot dobrodošli.

Kaj pa korona? Vprašanje, ki so mi ga ob vrnitvi zastavljali številni, ki so si želeli odpotovati na otok v februarju pa so bili morda v dvomu. Korona na otoku je (čeprav v zanemarljivih številkah, pa vendar). Ukrepi so. Pravila so. In teh se vsi, tako domačini kot gostje držijo striktno. Druge opcije jim lokalno prebivalstvo in ukrepi niti ne dopuščajo. Menim, da je to tudi glavni razlog za to, da življenje na otoku poteka umirjeno in gladko. Dejstvo, ki navedeno dokazuje je novica, da otok petnajstega marca prehaja na zeleni seznam.

Človek bi pomisli, da bodo tam bari, restavracije, hoteli, trgovine nabito polni. Otok Tenerifa ima namreč kar približno milijon prebivalcev od skupaj dveh milijonov sto tisoč, kot jih šteje Kanarsko otočje v celoti. Nekateri bari, restavracije, hoteli in trgovine so zaprti. Pa vendarle se v tistih, ki so odprti in delajo nikjer ne zgodi, da ne bi mogli dobiti proste mize. Nikjer nobene gneče. Povsod so upoštevane razdalje. Povsod so razkužila.

Od vas se poslavljam z mislijo Senece, ki je zapisal: »Potovanje in sprememba kraja dajeta novo moč umu« in vas do naslednjega javljanja z novimi vtisi in močmi, lepo pozdravljam. 😊

Vaša Urška