Egipt – darilo Nila in sonca ter dežela faraonov

Ali verjamete v ljubezen na prvi pogled? Jaz sem ljubezen na prvi pogled najmanj enkrat doživela, in sicer v državi, kamor se vračaš, ko jo enkrat doživiš. Poglavitna značilnost skrivnostne dežele faraonov je kontrast med rodovitno dolino in delto Nila ter okoliškimi puščavskimi pokrajinami. Slavni grški zgodovinar Herodot je imel prav, ko je Egipt poimenoval »darilo Nila«, ki ga je staroegipčanska civilizacija delila z vsem človeštvom. Na bregovih reke, ki prinaša življenje, se je razvilo kmetijstvo, medtem ko so za vrati starih egipčanskih templjev nastajale astronomija, matematika in medicina.

OD ASUANA DO LUKSORJA

Videti Egipt brez zakladov človeštva ob Nilu, je kot da ne bi videl Egipta. Križarjenje po Nilu je nepozabno doživetje, ki ga gotovo ne boste nikoli pozabili. Potovanje skozi egiptovsko zgodovino vodi od Asuana, skozi Kom Ombo, Edfu in Esno, do Luksorja.

V Zgornjem Egiptu vstopimo v starodavno Nubijo, kraljestvo črnih faraonov, kjer doživimo fascinanten Asuanski visoki jez, največje zajezitveno jezero na svetu – Naserjevo jezero, starodavni kamnolom z nedokončanim obeliskom faraonke Hačepsut, plovbo s feluko – tradicionalno leseno dvojamborno jadrnico, in kompleks templjev Abu Simbel, posvečen Ramzesu Velikemu in njegovi ženi Nefertari ter njegovi veliki zmagi pri Kadeshu, kjer je premagal Hetite. Slednji predstavlja moj doživetveni višek potovanja!



Ramzes II, ki je vladal 66 let, je sebi in bogovom, ki jim je bil enak, postavil veliko svetišč in spomenikov, najznamenitejši je seveda Abu Simbel. Ali ste vedeli, da so sončni žarki dvakrat letno, in sicer 21. oktobra, na Ramzesov rojstni dan, in 21. februarja, na dan njegovega kronanja, prodrli v svetišče in osvetlili vse kipe, z izjemo boga teme? Sončni pojav se je ohranil do danes, vendar z enodnevnim zamikom, ki je vezan na premestitev svetišča kot del iniciative za ohranjanje Nubijskih spomenikov v 60-ih letih 20. stoletja, saj so narasle vode Nila po gradnji visokega jezu resno ogrozile templje. Spektakularno!

Križarjenje po lenobnem, a življenjsko pomembnem toku reke Nil, je edinstvena izkušnja. Kot je nepozaben tudi egipčanski večer na ladji! Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec, a ne? Za predjed obožujem ploščati kruh s tahinijem – pasto iz sezamovih semen, medtem ko za glavno jed rada izberem falafel – ocvrto kroglico iz zmlete čičerike, in kušari – lečo z rižem, testaninami in čičeriko. In moj zmagovalni posladek je Om Ali – sladica iz opečenega kruha, polnjena s kokosom, rozinami in mandlji ter prelita z mlekom. Kulinarična izkušnja, ki nikogar ne bo pustila ravnodušnega! Mimogrede … obvezno si privoščite tudi karkade, čaj iz posušenih listov hibiskusa – sama najraje pijem »pijačo faraonov« hladno.



Magična dežela ob Nilu navdušuje popotnike, saj je tu »več čudovitih stvari in osupljivih del kot v kateri koli drugi deželi«. Na poti do Luksorja vabita templja iz obdobja Ptolomejcev – Kom Ombo in Edfu. V prvem spoznamo Sobeka, boga s krokodiljo glavo, v drugem pa Horusa, boga s sokoljo glavo. Tudi prečkanje zapornic na najdaljši reki na svetu naredi velik vtis!

Še večjega doživimo v Luksorju! Ogled kompleksa templjev Karnak in Luxorškega templja je kot potovanje v času nazaj, ujeto med lotosom in papirusom, simboloma zgornjega in spodnjega Egipta. Prav v Tebah, nekdanji prestolnici Novega kraljestva, naj bi bilo veličastno prizorišče festivala Opet, vezanega na čaščanje tebanske triade – Amun, Mut in Khonsu.



Čas vladanja slavne XVIII. dinastije faraonov je pustil sledi tudi na zahodnem bregu Nila, ki je bil več kot 500 let zadnje počivališče najmogočnejših faraonov Novega kraljestva – več kot 60 grobnic je bilo vklesanih v skalo, mumije pa okrašene z zlatom in dragimi kamni. Čeprav varovane, so bile grobnice žrtev plenilcev in roparjev – z izjemo nedotaknjene Tutankamonove grobnice, ki je bila povod za pravo egiptonomijo. Od takrat dolina kraljev buri človeško fantazijo. In ne le ona, tudi Hačepsut, »prva velika ženska v zgodovini, o kateri smo izvedeli«, ki je blestela v mednarodni trgovini in zgradila mojstrovine, ki jim menda še naslednjih 1000 let nihče ni bil kos – terasasti pogrebni tempelj Hačepsut zajema vso veličino egiptovske starodavne preteklosti! In z njo povezana je tudi anekdota Memnovih kolosov, varuhov nekdanjega templja Amenofisa III, ki nosita ime po junaku iz Troje.



Morda se sprašujete, kakšne spominke bi prinesli iz Egipta? Dekorativne skulpture in vaze iz alabasterja? Ali morda papirus, ki ima zaradi zapisov v hieroglifski pisavi na njih pomembno vlogo v zgodovini? Družinske delavnice, kjer obiskovalci lahko vidijo proces ustvarjanja, so povsod na območju Luksorja. In svet dišav? Umetnost izdelave parfumov se je začela v starem Egiptu – legenda celo pravi, da je egipčanska kraljica Kleopatra v pozdrav odhajajočim ljubimcem, dala odišaviti jadra ladij, saj naj bi tako od nje ostal le dišeč vonj, ki bi ga lahko vonjali prav vsi ob obali. Preizkusite se, kako vam gre od rok barantanje!

KAIRO

Na kaj najprej pomislite, ko nekdo omeni Egipt? Piramide, a ne? Nočna vožnja z vlakom do egipčanske prestolnice je doživetje! Kairo – arabsko Al Kahira (»neosvojljiv«), ki nosi svoje ime iz časov osvajalskih pohodov, je civilizacijsko središče že več kot pet tisoč let!



Najbolj težko pričakovan je obisk znamenitih piramid v Gizi – Keopsova, Kefrenova in Mikerinova piramida. Egipčani so verjeli, da je piramida materializacija sončnih žarkov Ra-ja. Zazrite se v Keopsovo piramido, najstarejše čudo starega sveta, katere vrhovi sežejo skoraj do neba! In vedite, da je bil vrh piramide oblečen v elektrom, zlitino srebra in zlata. Ko je sonce svetilo na piramido, je izgledalo, kot da se je sončno božanstvo materializiralo. Veličastno in mistično – kot skrivnostna sfinga, varuhinja s človeško glavo in levjim telesom!



In za konec dih jemajoč pogled na Tutankamonov zaklad v Narodnem muzeju! Razmišljam, kakšen občutek je preveval Howarda Carterja, ko je leta 1922 odkril grobnico mladega faraona in prvič zagledal znamenito Tutankamonovo zlato posmrtno masko? Neprecenljiv trenutek!

Zibelka civilizacije ima privlačno moč tudi danes – odkrijte deželo tisočerih možnosti tudi vi … Egipt “pod Palmo”.

Brina Gomzi, Palmina vodnica