Na obisku pri Bogu sonca

Ko je v Evropi mraz, je v Egiptu idealno vreme. Njihov stari bog sonca Ra je pozimi prav posebej prijazen in tudi Slovenci smo mu hvaležni, da ga lahko obiskujemo, ga častimo in se naužijemo njegove toplote, saj je ta za nas sredi zime čudež.


Pred leti smo za Palmo v Egiptu posneli promocijske video spote in pogosto se spomnim na izjemno lepo izkušnjo, ki smo si jo delili – snemalna ekipa iz Slovenije in številčna egipčanska ekipa. Skupaj smo jadrali po njihovi čudoviti deželi in lovili drobce doživetij in prigod.


Začeli smo ob Rdečem morju, kjer so nas v Hurgadi pričakali skoraj kot visoke politične predstavnike in na vsako našo prošnjo rekli – aiwa (ja). Na razpolago nam je bil celotni hotel, vključno z njegovo pripadajočo plažo in zaposlenim osebjem. Na široko so nam odprli vrata in izpolnili sleherno zahtevo. Hotelu smo kot igralce izmaknili kuharja, postreščka, maserko, receptorja, PR svetovalca in celo namestnika direktorja hotela. Zavzeto so odigrali svoje vloge v brezhibni slovenščini. Odpravili smo se tudi v puščavo, kjer smo izprosili kamelo od beduinov in ji dali slovensko ime.


Po nekaj sanjskih in garaških dnevih na obali smo se podali v nasprotno smer toka reke Nil, proti zgodovinskim koreninam stare civilizacije, v Luksor. S strani egipčanskih sodelavcev smo dobili posebna dovoljenja iz Kaira, s katerimi smo lahko izven delovnega časa vstopili v posamezna arheološka najdišča, na čelu z veličastnim, nekaj tisoč let starim templjem Karnakom.


V Luksorju smo prebivali neposredno na reki Nil na eni izmed številnih rečnih križark, ki sicer plujejo med Luksorjem in Asuanom. To križarjenje je nujno treba doživeti vsaj enkrat v življenju. Zgornja dolina reke Nil je namreč čudovita in nabita z osupljivimi templji in grobnicami starih Egipčanov.


V nadaljevanju snemanja smo se zapeljali še na drugi breg Nila mimo Hačepsutinega templja do znamenitih grobnic v Dolini kraljev. Eno izmed osrednjih grobnic smo celo zaprli in v njej posneli prelepe stenske poslikave starih božanstev in prizore pogrebnih obredov, kar je bil tudi za naše egipčanske vodiče, ki že celo življenje obiskujejo najsvetejša arheološka najdišča, poseben dogodek. Vneto so ga spremljali tudi s svojimi fotoaparati, saj je bilo to brez dovoljenja drugače prepovedano.


Z neusmiljenim tempom smo nadaljevali proti jugu vse do Asuana, do prvega Nilovega katarakta, kjer to veličastno reko prvič prekine večja skupina skal in zato mora narediti nekaj konkretnih ovinkov. V šarmantnem mestu smo poiskali trgovinico na bazarju, kjer smo lahko posneli prizor nakupovanja orientalskih začimb. Egipčani so se še enkrat več izkazali za hitre učence, slovenščina jim sploh ni bila težka, Omar nas je s stavkom »Pridi, pridi, samo pogledaš, nič ne kupiš, za Slovenca najboljša cena« nasmejal do solz.


Zadnji kadri ob Nilu so padli tik pred koncem predzadnjega dneva in da bi še videli sončni zahod, smo se s taksiji hitro zapeljali do visoke točke nad Asuanom. Na leseni terasi restavracije Nubian House smo ujeli zadnji trenutek dneva, ko sonce zahaja in zlati puščavo in jadra egipčanskih jadrnic feluk, ki kot v sanjah počasi drsijo po gladini Nila. Ta pogled je nekaj najlepšega, kar sem v življenju videl, po srečnem spletu okoliščin že dvakrat. Vodna pipa, ustavljeni čas, dobri ljudje in najlepši razgled na svetu. V tišini smo strmeli v čisto lepoto.


Med divjim snemalnim tednom smo se tesno navezali na egipčanske vodnike, animatorje, voznike, pod kožo nam je zlezla njihova odkritosrčnost, prijaznost, duhovitost, vedno so bili pripravljeni skočiti na pomoč. Navdihovali so nas s svojo zvedavostjo in navdušenostjo nad tem, kaj bo nastalo. Vsak dan znova je bil poln smeha, isker v očeh in držanja danih besed.


Na koncu smo bili vsi na pol mrtvi od utrujenosti, številnih prevoženih kilometrov in vsakodnevnega sonca, ki smo ga izkoristili do poslednjega žarka, a bili smo zadovoljni, iskreno hvaležni za njihovo brezkompromisno pomoč in oni so bili navdušeni nad izkušnjo. Zgodila se je kulturna izmenjava v najlepši možni luči in letališko slovo je bilo čustveno. Vse žal mine in nekatere prijatelje dobimo v naša življenja samo za teden dni, a jih nikoli ne pozabimo.


Video spoti akcije »Pusti morju v srce« so bili posneti v Egiptu in so nastali v sodelovanju Turistične agencije Palma, agencije za marketing v turizmu Nea Culpa in Studia Virc, podjetja za filmsko, TV in video produkcijo. Jaša Koceli je imel v projektu vlogo soscenarista, svetovalca in vodnika. Avtorica fotk je Katra Petriček