Palmin vodnik Igor Rajner

Naš Igor Rajner je dolgoletni vodnik in prijatelj Palme. Med Palmini gosti je zelo priljubljen, kajti njegov duhovit, razgledan in ljudski način, je vse tisto, kar odličen vodnik potrebuje. Palma je lani upihnila 30 svečk, zato je sedaj pravi čas, da naše vodnike spoznate še malo pobližje in iz drugega zornega kota, kot ste bili vajeni. Igorja smo tako povprašali kako doživlja “korona obdobje”, kaj najbolj pogreša in katera destinacija bo prva, ki jo bo obiskal, takoj, ko bo to možno.»

Tvoja prva destinacija, ki si jo vodil za Palmo?

»Moja prva destinacija, ki sem jo vodil za Palmo, je bila Nizozemska. Verjeti ali ne, je Nizozemska še vedno ena tistih dežel, ki je na prednostnem seznamu mojih vodniških destinacij. Očarala me je s svojo ravnino, transparentnostjo in svobodnim ter odprtim pogledom na življenje. In še danes je taka. Odprta! Zanimivo, kajne?»

Kam najraje odpelješ Palmine goste?

»Palmine goste najraje odpeljem v Ameriko, Kanado ali Rusijo, torej v največje države sveta. V Ameriko zato, ker sem jo prepotoval po dolgem in počez, jo dodobra spoznal, začutil in jo lažje predstavim našim gostom. Kanado zato, ker sem preživel v njej najlepša počitniška obdobja otroštva in mladosti, v zahvalo sorodnikom in znancem, ki so me vedno odprtih rok sprejeli ter razkazovali lepote druge največje države sveta. Največjo državo sveta, torej Rusijo, pa zato, ker je enostavno drugačna, unikatna, sovjetska, zgodovinsko, kulturno in literarno bogata in navsezadnje slovanska. Meni osebno zelo blizu, občasno se tam počutim kot doma.»

Ti bo katero vodenje še posebej ostalo v spominu?

»Ne vem, če imam dovolj prstov na roki, da bi lahko naštel vodenja, ki so mi ostala v spominu. A ker se moram odločiti za eno, se ne bom odločil za eno vodenje, ampak za eno državo in zmagovalec med vodenji je prav gotovo Egipt. Moram priznati, da sem v Egiptu preživel najlepša leta vodniškega poklica. Egipt je izjemno bogat in eksotičen ter prijazen. Prijaznega ga naredijo lokalni prebivalci, ki imajo ob tem, da marsikdo v življenju nima nič, še vedno nasmeh na obrazu. In ravno to me vedno spominja na Egipt. Če se smejijo prebivalci, se smeji tudi dežela sama.»

Kaj pa kakšna anekdota iz potovanj?

»Seveda mi ostaja v spominu leto 1991, ko sem tik pred osamosvojitvijo Slovenije, odpotoval v Kanado in upal, da se ne bo potrebno vrniti. Žal so se dogodki odvili tako, da je bilo potrebno priti nazaj v domovino. Nikoli pa ne bom pozabil, da smo s sorodniki v slovenskem klubu v bližini Toronta zašili prvo slovensko zastavo onstran Atlantika, ki danes bogati muzejsko zbirko slovenskega kluba. Del tega kluba in muzejskega eksponata sem tudi jaz.»

Kaj najbolj pogrešaš v “koronskem obdobju”?

»Najbolj pogrešam tako službena kot privatna potovanja. Pogrešam goste in delo z njimi. In ker se še vedno učim ruščino, zelo pogrešam Rusijo in ljudi, ob katerih se znanje in utrjevanje jezika kar samo po sebi potrjuje. Ampak, za vsakim dolgim dežjem, posije sonce in tudi tokrat bo. Optimizem velja!»

Kam si se nazadnje odpravil?

»Nazadnje sem se odpravil v Turčijo, v letoviško Antalijo, kjer sem izkoristil kombinacijo letovanja in prijetnega potovanja. Neglede na to, da sem tam bil že velikokrat, je v pozni jeseni 2020 skok na jug Turčije bil še kako dobrodošel in sončen.»

Kaj te najbolj navdušuje pri vodenju?

»Pri vodenju me še vedno najbolj navdušuje, da znanje, ki sem si ga nabral, lahko delim z našimi gosti. Dobro se zavedam, da nisem vseved, da nisem popoln, a ker je življenje učenje, se pač vedno učimo, nadgrajujemo, izpopolnjujemo in vse to lahko izkoristimo ter delimo z drugimi. Navdušuje me tudi to, da se neštetokrat vrnem v neko državo in nikoli ni nič isto. Vedno je nek nov izziv ali ovira, ki jo je potrebno premagati.»

4 letni časi in 4 kotički, ki jih ti priporočaš?

• Zima: Šrilanka

• spomlad: Nizozemska,

• poletje: Rusija,

• jesen: Amerika in Kanada.