Palmin kotiček: zgodbe s poti

Dve deželi in tisoč doživetij: Gruzija in Armenija

SLIKOVIT OPIS Palminega vodnika Igorja Rajnerja

Delo turističnega vodnika ni le organizirano potovanje s skupino vedoželjnih popotnikov, ko prevzameš dokumente od agencije, se usedeš na avtobus in program realiziraš. Delo vodnika je tudi lastni vložek v razvoj in okrepitev kakšne stare ali nove destinacije. Torej nenehno teoretično in praktično usposabljanje.

Tokrat me je pot vodila v Gruzijo in Armenijo, v deželi, ki sem ju pred mnogimi leti že obiskal, a sem začutil, da se je potrebno ponovno odpraviti na pot in ju še dodatno v lastni režiji raziskati. Ko enkrat dodatno raziščeš deželo, ki jo v osnovi že poznaš, izkušnje in namige lažje gostom predaš 😊.

Gruzija, dežela bogate kulture in mogočnega Kavkaza

Gruzijo, ki se je dodobra znebila starega sovjetskega pridiha, vidim kot deželo bogate kulture, starodavnih mest, mogočnega Kavkaza, gostoljubnih ljudi in izjemne kulinarike. Glavno mesto Tbilisi me je očaralo s pohajanjem po starem mestnem jedru s pisanimi hišami, lesenimi balkoni, tradicionalnimi termami in prijetno vabljivimi lokalnimi restavracijami. Nepozaben vtis je name naredil mogočen Kavkaz, ki se dviga nad zelenimi dolinami, slikovitimi vasicami in vinogradi. Viden od povsod.

Kaheti in vino iz glinenih posod qvevri

Vinorodni predel Kaheti, mislim, da se z besedami ne da opisati, saj ga moraš enostavno doživeti. Ne pozabimo pa dejstvo, da je vino pomemben del kulture in gruzijskega vsakdana, še posebej zanimive so vinske kleti, kjer je pridelava vina v glinenih posodah ‘qvevri’ nekaj zelo gruzijskega in unikatnega.

Hačipuri, hinkali in gruzijska gostoljubnost

Če si pa vsaj malo gurmana, se v Gruziji težko odrečeš ‘hačipuriju’ – kruhu polnjenim s sirom, potem ‘hinkaliju’ – velikim in sočnim cmokom, ki so polnjeni z mesnimi in drugimi polnili. Torej hrana, pijača in gruzijska gostoljubnost so nekaj, kar se brez problema zavleče v pozni večer. In tudi meni se je to večkrat zgodilo.

Armenija, soseda s povsem drugačnim značajem

Kako pa je pri sosedih? Armenija, kot soseda, je v nasprotju z Gruzijo še vedno dežela s sovjetskim pridihom in naravo, ki je slikovita, prepletena z golimi gorami in neskončnimi zelenimi dolinami. Zelo me je nagovoril Yerevan, torej glavno mesto države, kjer je čutiti strogo moskovsko arhitekturo in izjemno sproščeno kulturno in glasbeno atmosfero z evropskim pridihom. Občudovanja vredno! Če bi v mestu moral izpostaviti samo eno znamenitost, je to zagotovo kompeks ‘Cascade’, z vrha katerega se ponuja fascinantni pogled na mesto in v ozadju na Ararat, ki dominira nad širšo okolico na višini več kot 5.100m. Občutek, ki ga moraš enostavno doživeti.

Khor Virap, jezero Sevan in okusi Armenije

V Armeniji nikakor ne smeš izpustiti samostana Khor Virap, ki je eden najbolj znanih zgodovinskih in verskih krajev, v bližini meje s Turčijo. Za ljubitelje narave je jezero Sevan ta prava izbira, ki ga obdajajo slikovite vasice in gore v ozadju. Temu jezeru bi jaz osebno rekel kar morje. Armenija ponuja veliko religioznih objektov, kar je moč razumeti v tem, da je bila prva dežela, ki je krščanstvo sprejela kot državno vero. Zanimivo, kajne? Med potepanjem po Armeniji pa ne sme zmanjkati priložnosti za lokalno jed ‘dolma’ , za svež kruh ‘lavash’ , sire ter različne zelenjavne in zeliščne jedi.

Dve deželi, ki ju je treba doživeti

Moje osebno mnenje je, da obe deželi moraš doživeti skozi ljudi, okuse, glasbo, zgodbe, naravo, pokrajino. In ko to narediš, si rečeš, v vsaj eno ali obe deželi se še bom vrnil.

In svet se te dotakne! 😊

Palmin vodnik Igor Rajner